Meditacija za sprostitev, fenomen skrbi in podivjane misli

Fenomen skrbi

Predstavljaj si, da ti po zdravstvenem pregledu zdravnik javi, da moraš imeti operacijo in da je možnost, da ne preživiš. Po vsej verjetnosti te začne v trenutku skrbeti. Ampak, ker že veš, da ta občutek srbi ni dober zate, saj ne moraš spati in ti odvzame apetit te začne skrbeti, da te skrbi. Zato se skušaš pomiriti, ampak ne gre.. še vedo te skrbi. Zato te še začne dodatno skrbeti, da te skrbi.
Ko spoznaš, da je vse to malce absurdno se še prikrade jeza in te zaradi vsega začne skrbeti, da te skrbi, ker te skrbi skrbi… Ti je to kaj znano? Padeš v začaran krog.

Kako pomiriti svoje podivjane misli?

Verjetno si lahko predstavljaš, da je z vsem tem v glavi zelo težko utišati svoj um. Je kot neka opica, ki skače podivjano skače, gor dol, levo desno… Vse dokler se ne na naučiš, da lahko to ustaviš.
Zanimivo se mi zdi, da sem sam, kot verjetno tudi večino ljudi večino življenja posvečal zaposlovanju svojega uma, da sem se tako rekoč z nečim zamotil. Zato ker v tišini postane neprijetno, tečno. Ko sem sam s sabo, nihče ne govori, nič ni za delat. V okolju je pomanjkanje motenj, nečesar s čemer se lahko zamotim. Zdaj, ko gledam nazaj se mi zdi zanimivo, da sem vedno imel nek plan, ki je v resnici bil pobeg vstran od sebe, zato sem se toliko krat dogoviril, da smo šli z kolegi v kino, šli osvajat punce, igrali družabne igre, se ga napili.

Ena iz med najbolj nevarnih odvisnosti

Ampak, zakaj si želimo pobegniti stran od sebe? Kaj je sploh narobe s tem? Zakaj se tega tako otepamo?
Zato ker smo odvisni od mišljenja. To je droga. Zelo nevarna. Kompulzivno neprestano razmišljanje je navada. Zato tako teško prenegamo s to aktivnostjo.

Spoznal sem, da če si želim biti pri sebi z kompolzivnim razmišljanjem resnično moram končati. Zato ker, če neprestano govorim, ne slišim nobenega drugega kaj govori. Zato bom pristal v situaciji kjer se ne bom moral več pogovarjati o drugem kot pa o svojem govorjenju. Zato enako, če neprestano razmišljam, ne bom moral več o ničemer drugem za razmišljati kot o svojih mislih.

Tako, da če si želimo o nečem razmišljati, moramo imeti trenutke kjer preprosto nehamo razmišljati.

Kako nam lahko to uspe?

Prvo pravilo je, da se ne trudiš. Zato ker če to delaš si kot nekdo, ki želi umiriti razburkano vodo z neko ravno površino. Vse kar se bo zgodilo je, da jo bo premešalo…

Tako ko se lahko voda umiri ko je pustiš pri miru. Je potrebno pustiti svoj um pri miru. Pusti ga pri miri, umiril se bo sam. 

Kako pustiš svoj um pri miru?

Obstaja več tehnik in načinov. Predlagam, da si prebereš več o tem v drugem zapisu. Ali preiskusiš katero iz med vodenih meditacij.