Vesel sem, da si tukaj ter, da se zanimaš za meditacijo in podobne teme. Zelo sem hvaležen tvoje pozornosti, ki jo imam v tem trenutku. Ker jo pa tudi cenim ti želim v naslednjih točkah na hitro prdstaviti glavne teme tega zapisa, da se lahko hitreje odločiš, če je to nekaj zate ali raje pozornost usmeriš v nekaj drugega. V tem zapis pišem o:
Preden začneš, bi še rad omenil, da nisem strokovnjak. Sem samo nekdo, ki ga zanimajo te vode. Že nekaj let raziskujem svet na svoj način z odprtimi očmi in zanimanjem o drugačnem, še posebej, ko sem spoznam, da mi materialni svet ne prinaša zadovoljstva v življenju (imeti). |  |
Meditacija za sproščanje in doseganje notranjega miruPo vseh teh letih raziskovanja sem ugotovil, da je skoraj v vsaki tradiciji možna globoka duhovna izkušnja le takrat ko je um popolnoma miren in se razmišljanje konča. Žal je le nekaj tradicij, ki lahko sodobnega človeka naučijo kako postati resnično miren. Večina budističnih tehnik na primer želi doseči mir v umu s pomočjo discipline. Na primer s tem, da se fokusiraš na dih ali dele telesa. Obstajajo tudi druge tehnike so kot so mantre, vizualizacije ali počasna hoja. Najlažje je do mirnega uma priti s pomočjo svetih rastlin. Mnogi pravijo, da nam te pokažejo pot. To pa naredijo tako, da nam pokažejo kaj je tam na koncu. Vsaj po mojih izkušnjah… Ampak dajmo za ta zapis svete rastline na stran. Menim, da je vsak, ki se je kadarkoli lotil kakeršne koli prekase za umiritev uma prej ali slej ugotovil, da ni tako enostavno, saj slej kot prej pridejo misli, katere postanejo moteče. Nastane nemir. |
Nemirni “opičji um”V Budizmu temu pravijo Monkey mind. Da tvoj um kot opica skače od drevesa do drevesa. Prav tako pravijo, da ima vsak v sebi ta monkey mind, ter da je potrebna disciplina, da se ga zadrži in pomiri. Govorijo o disciplini uma. Torej, da se vedno ko nas misli zanesejo vedno znova zavestno vrnemo k meditacijskemu objektu, dihu, telesu ali mantri. Več učiteljev govori o tem, da naš duh potrebuje nek meditacijski objekt z namenom, da ga lahko tam odložimo. Tako kot ima svinčnik svoj prostor na pisalni mizi. Nisem prepičan če je možno za sodobnega zahodnjaškega človek mir doseči na ta način. Namreč bolj kot sem se trudil, bolj sem se spraševal kako lahko razmišljanje ustavim z razmišljanjem? Zato sem se vprašal še naprej… Zakaj sploh razmišljamo?Biološko-evolucijsko smo razmišljanje razvili samo pred nekaj 100 tisoč leti. V primerjavi s tem se je čutenje razvilo pri pra živalih že pred 200-300 milionov leti. Kako je torej prišlo do razvoja razmišljanja?Verjetno se je to zgodilo tako, da so v nekem trenutku bili ljudje, ki so imeli neke vizije. Morebiti je nekdo imel vizijo hiše. S pomočjo te vizije so bili zmožni dneve in noči garati v procesu izgradnje te hiše. Torej, da so se z razmišljanjem lahko oddalili od svojih neprijetnih čustev, ki so jih lahko motila pri procesu izgradnje hiše. Da jih torej čustva niso več tako motila, so se bolj fokusirali na slike, razmišljanje in predvsem na svoje vizije o prihodnosti. V tem najinem primeru dokončana hiša. Iz tega se je razvila sposobnost, ki jo še vedno nosimo s sabo – mišljenje. Torej z mišljenjem smo se naučili kako zamaskiramo svoja čustva (emocije). |
Primer: Razmišljanje in meditacijaPri sebi sem opazil, da po navadi ko začutim neka čustva razmišljam o prihodnosti. Začnem si graditi plan, potem me me začne skrbeti, da se bom za vedno počutil slabo, ali pa da mi ne bo uspelo pri novem planu. Ugotovil sem, da me razmišljanje zmoti, me okupira. S tem, da ostajam v svojih mislih ne riskiram, da bi z resnično neprijetnimi mislimi prišel pregloboko v kontakt. Po navdihu svetih rastlin se vsakodnevno trudim da, ko začutimo neka čustva ne razmišljam o nekih zgodbah in bežim, temveč poskušam povečati aktivnost in se sprostimo, tako dam priložnost, da pridejo na plano neprijetna ali nepredelana čustva. To so po navadi neka nepredelani odnosi, ali esencialni strahovi, kot strah pred smrtjo, smislom, samoto… Resnično neprijetne zadeva, ki si jih ne želimo v življenju, se jim izogibamo. In zato, da ti strahovi ne pridejo na plano, nas večina začne delati to, kar delamo vedno… ZAČNEMO RAZMIŠLJATI. Začnemo si delati različne zgodbe…
Razmišljanje je najbolj razširjena odvisnostTako je, razmišljanje je najbolj razširjena odvisnost in prav vsak od nas je deležen te odvisnosti. Zato je 90-95% misli, ki jih čez dan začutimo tukaj samo zato, da se izognemo temu kako resnično čutimo. Da se izognemo čustvom, da se izognemo resnici, polnosti tega kar človek sploh je… Po mojih izkušnjah so to po večini misli, ki želijo pregnati strah pred smrtjo. Zanimivo je pa to, da ko prideš do tvojega notranjega miru. Um to razume kot nevarnost, neprijetnost, kot grožnja, saj tam, v miru ne mora preživeti. Zato dela vse kar je možno in skrbi za to, da se izogne miru in da je um aktiven. Um to počne z njegovimi tremi najljubšimi aktivnostmi. To so:
|
Hoteti (želeti)Si nekaj žeteli, hoteti je oblika zelo intenzivnega razmišljanja. Nek način vizualizacija. Torej, ko si nekaj želim, se mi tista želja kot notranja slika začne predvajati nekje v domišliji, vizualizacija predstave o prihodnosti. S tem pa se izognem trenutku, temu kar je tukaj in zdaj. Saj tukaj zdaj še nimam tega, kar si želim. S tem, da si naredim neko predstavo o prihodnosti se izognem trenutku, tega kar je tukaj in se prav tako izognem tega, da čutim neprijetnost. Neprijetnost v trenutku. Hoteti je nasprotje temu kar je zdaj. “Če torej želiš doseči popolen mir, pusti svoje želje na strani.”
VedetiZ idejamo, da nekaj vemo se oklepamo svoje pretekosti. S tem do sebe gojimo nek občutek nadzora. Naš ego se tako bolje počuti. Ko si misliš, da nekaj veš se veliko težje predaš temu kar je. S tem si pomenjšamo svojo sposobnost predajanja.
|
ImetiImeti je zelo povezano z vedeti. Menim, da je ideja o imetju (da nekja imamo) v resnici samo iluzija in na nek način samo del vedenja. Zato ker če se resnično poglobimo in zavzamemo, v resnici ničesar nimamo in si ničesar ne moremo lastiti. Opomnik zase: Če si želim doseči mir, se zavedaj tega, da je vsako “imetje” samo iluzija. Kako torej meditirati, da dosežeš mir in sprostitev?Odgovor na to je “samo čuti in ničesar ne delaj.”
Torej kako se praktično tega lotiti? Jaz predlagam, da si vzameš čas zase. Si pripraviš glasbo, ki te pomirja in nima teksta, da te ne potegne um v besedila in razmišljanje in da ne slišiš drugih v okolju. Globoko vdihneš in izdihneš. Se zazreš v sebe in v to kaj čutiš. Če začutiš kakšna čustva, kakšno premikanje v telesu… Potem ostani s tem in opazuj. Dovoli si čutiti in bodi s tem. Takrat ko se prepustiš svojim čustvenim izkušnjam se telo sprosti in misli ter slike uma nekakor preidejo v odzadje. Ne bodo se takoj ustavile, ampak če na njih gledaš kot na nek radio v kotu sobe kateri nekaj brenči in se fokusiraš na emocije, občutenje, razpoloženje… bodo misli malo po malo zbledele. Če si na polno eno z čustvom se v roku 2-3 minut to čustvo popolnoma razblini. Kar potem ostane, je samo globok mir. Mogoče celo neka izkušnja daljne črnine, praznine in globine. |
